CANCUN

  Pa smo pri koncu našega popotovanja po Mehiki. Še dva dneva. Smrk! Če se ti zdi da se čas tukaj kar nikamor ne premakne, kaj kmalu pride ta neizbežni konec. V hostlu smo najprej pojedle zajtrk, potem pa na avtobus za CANCUN. Avtobus vozi na vsake 15 min. Z našimi ogromnimi nahrbtniki smo korakale proti ADOtu in komaj še ujele bus. Vozile smo se uro in pol v pravi ledenici. Ja, tukaj včasih kar pretiravajo s temi klimami. Končno so nam odejice iz letala prišle prav.

V Cancunu smo stopile v Taxi, ki nas je zapeljal v hostl WEARYs TRAVELLERS, kjer smo plačale sobo za 400 PES/3 osebe. Prvi vtis. Podn od Cancuna. Zakaj? Vse kar je od Cancuna, so dragi hoteli (ZONA HOTELIRA). V mestu, ki je ločen od Zone se moraš pa orng potrudit, da dobiš en hostl. 

 

  Punca v hostlu nam je povedala za plažo, kjer ni hotelov in ne preveč ljudi. Ravno za nas. Plaža se nahaja na koncu ZONE. Gre za plažo EL MIRADOR, do katere vozi avtobus R-1. Ob 17km cesti, po kateri smo se vozili, smo opazovale luksuz, ki je nam nedostopen. Ogromni hoteli, urejena okolica. Končno smo prispele do El Mirador. Tam je bilo ogromn policajev z buzostrelkami, čeladami in obrambnimi jopiči. Ja kaj se pa tukaj dogaja? Je bilo naše prvo vprašanje. Hm! Ugotovitev, nič! Pogled na turkizno morje, visoke valove, bele, peščene plaže, oddaljene hotele (tudi hotel HILTON) je bil naravnost čudovit. Oči se kar spočijejo. Škloc, škloc slikanje. Potem pa plavanje. Plavanje, če se temu lahko tako reče;). Stvar je taka, da je tukaj zelo težko plavat. Namreč valovi so visoki, tok je močan. Na plaži sedi reševalec (še kar postaven) in non stop piska na piščalko. Zakaj? Zato, ker lahko plavaš samo v območju med dvema zastavicama. Kar pa ne bi bilo tako težko, če te ne bi tok odnašal iz tega območja. 

HOTEL HILTON

 Kar naenkrat se je pooblačilo in se usulo. Skrile smo se kar pod senčnik, i smo ga zakupile, da nas ne bi sonce opeklo;), no na koncu nas je obvaroval pred dežjem. Zraven dežja je pa še totalno zahladilo. Končno se je začelo jasniti in naredila se je mavrica.

  Kakšnr samovšečne ljudi srečaš. Hehe, opazovale smo zakonski par. A ni tako, da se najraje slikamo ženske? No tukaj je bilo ravno obratno. Možek je bil oblečen v zelo sexi rdečo majčko brez rokavov, katerih izrez je segal do sredine trebuha. Izbral si je samo dve pozi, tako da ne vem al ženka ni obvladala fotoaparata ali je bil pa možek zelo, zelo zahteven. Skos je ponavljal samo dve pozi. Zraven nas so se kar naenkrat pojavili trije sumljivi možiclji. Res so bili sumljivi. Kar naenkrat se je eden ulegel na pesek, druge dva sta ga pa zakopala v pesek. In tako zakopan je ležal vsaj 20 min.

  Ker se je spet začelo oblačiti, smo se odločile da gremo kar nazaj v center. Ker nam je bus vstavil tik ob ADOtu smo si pogledale še vozni red do letališča, V četrtek zjutraj bomo morale že ob štirih zjutraj odpeketati do letališča. Ugotovile smo, da pelje prepozno, tako smo se odločile za  taxi (200 PES).

  Ker nismo še nič konkretnega jedle, smo sklenile, da je napočil čas za hrano (kosilo/večerja). Ugotovile smo, da je kar problem dobiti kaj za pod zob, no razen fast fooda, ki pa nam po dosedanjih izkušnjah ne dela prav dobro (prebavne težave). Tako smo prišle do ene luštne, majhne restavracije. Ker je bil meni samo v španščini, nismo imele pojma kaj sploh ponujajo. Tako smo zaupale natakarci, ki nam je predlagala, kaj naj jemo. Dobile smo svinjino. Hvala bogu malo spremembe. Končno ne piščanec. Bile smo sestradane, na mizo smo dobile majhen kupček krompirčka in svinjine. Sicer je bilo zelo, zelo okusno. Ampak na koncu smo bile še kar lačne. Zapasalo nam je še nekaj sladkega. Joj ta Cancun.

SLASTNA VEČERJA

Dolgo smo hodile in hodile pa nismo nič dobile. Končno smo prišle do ene malo večje trgovine, kjer smo dobile pecivo. Ta Cancun me je čisto razočaral. Mislila sem kaj tukaj dogaja, da se turistov kar tre pa ni nič od tega. Mogoče smo pa na napačnem koncu. Tega ne bom nikoli vedela. Še coctaila nismo dobile pa smo si ga tako zaželele.

  Po ne vem koliko prehojenih kilometrih ( zdaj smo že vajene prehoditi dolge razdalje), smo končno prišle do tržnice, ki so jo sicer že zapirali, ampak tekilo sem pa le dobila in sicer z dvema dodatnima črvoma. Menda je to orng močna stvar, če me ni okol prnesu.

  Cele razočarane smo se vrnile v hostl OCEANIA.