Najprej smo odšli v SAN JUAN CHAMULO, kar pomeni mrtva mula. Tukaj oz. okoli živi približno 80,000 ljudi. San Juan Chamula je njihovo središče, center kjer se zbirajo ob verskih ceremonijah, političnih shodih, služi pa jim tudi kot tržnica. Tukaj veljajo nekatera pravila. Namreč fotografiranje ljudi je strogo prepovedano in če ne spoštuješ njihove vere in običajev, v tej vasi nisi dobrodošel. Če vidijo da jih slikaš, ti menda lahko tudi uničijo fotoaparat. To velja tudi za domačine. Med potjo smo probali iz avta slikat ljudi, ki so kar tja v tri dni stali ob cesti. Čez nekaj časa pa je vodič ustavil avtobus in rekel, da če bi videli da smo jih slikali, bi nam lahko tudi uničili avto. Vsak dan imajo na trgu tržnico, na kateri prodajajo njihove izdelke, pridelke oz. kar je najbolj primerno glede na sezono in kar največ gre v promet pri turistih. Ko smo stopili iz avtobusa, so nas takoj napadle majhne punčke, ki so imele okrog roke ovite pisane pasove v roki pa so držale zapestnice.Tukaj imajo sistem daj-dam. Verujejo tudi v to da če oni darujejo bogu jim bo on povrnil nazaj. Vglavnem te punčare so nam kar nadevale zapestnice okrog zapestja, kao zastonj. Brž za tem pa so nam že hotele prodati pas. Cela štala, ko se okrog tebe nabere cela gruča punčk in ti hočejo vse prodati eno stvar.
So pa ljudje tukaj ful zanimivo oblečeni. Ženske so ponavadi v nekakšna pirnata krila, ne znam definirat, zgoraj pa kakšne svilene srajčke, pa še nekakšno ogrinjalo čez. Na križu pa nosijo otroka zavitega v ruto. Moške pa vidiš zavite v belih kožuhih.
Na trgu so trije križi, ki so prvotno majevski. Zgornji del križa pomeni preteklost, sedanjost in prihodnost. Maji se predvsem ozirajo na sedanjost, seveda jim je pomembna tudi preteklost. Sredina križa pomeni življenje, dno smrt. Za njih Bog ni ne dober ne slab, Bog je razlog za vse kar na svetu obstaja. Častijo Boga sonca, tako da praznujejo med 21. in 24. junijem.
Na sredini mesta stoji cerkev brez krščanskih podob. Po tleh so borove iglice, gori pa tudi ogromno sveč. Ob straneh so kipi različnih svetnikov. Prižgane sveče pa imajo tudi svoj pomen. Verjamejo, da sveče odnesejo bogovom prošnje in molitve. V cerkvi ni duhovnikov ampak samo skrbnik, ki skrbi za čistočo cerkve. To je menda zelo pomembna služba. Vsakdo k molitvi prinese steklenico kokakole, saj verjamejo, da mehurčki, ko zapustijo telo, s seboj odnesejo tudi zle duhove. V cerkvi pa žrtvujejo tudi kokoši, saj naj bi preko njih zdravili bolne in nesrečne. Tudi temu smo bili priča, ko je ženska zavijala kokoši vrat.
V vasi pa imajo tudi hišo MASCAL, v kateri so nekakšna zelišča, kamor hodijo ženske po porodu, da se znebijo poporodnih bolečin. Menda pridejo nazaj čisto prenovljene.
Naprej smo se odpeljali do vasi ZINACANTAN. To je druga vas, kjer smo obiskali družino, ki proizvaja tekstil. Spekli so nam tortilje in sicer iz koruzne moke, ki jo pridelujejo sami. Družino smo lahko fotografirali, čeprav ne preveč.
Potem pa povratek v San Cristobal. Končno kosilo, saj so nam želodčki že kar veselo prepevali. Nasi Anči je zmanjkalo prostora na spominski kartici zato je šla kupit novo. Ker se pa me ful, in to res ful razumemo na tehniko, nismo ravno zaupale prodajalcu, da je dal pravo. Hvala bogu je bila prava. Tako da bo Anči še naprej lahko slikala.
Potem pa še malo po mestu. Kupile smo tudi karte za avtobus. Jutri namreč potujemo v toplejše Palenque. Na glavnem trgu so imeli neko prireditev, kjer so DJ vrteli glasbo. Super vzdušje. Smo kar malo zaplesale. Dočakale smo tudi prve deževne kaplje.
Zdaj gremo pa spat, se mi zdi da prihaja utrujenost za mano. Mogoče pa je kriv tudi tukajšnji mraz.
Ni komentarjev:
Objavite komentar