nedelja, 21. november 2010

PLAYA DEL CARMEN - AKUMEL

  Danes smo si privoščile razmeroma dolg spanec. Potem pa na zajtrk, ki je bil uštet v ceno hosta. Počutila sem se kot v študentu. Kuhinja je bila kot v študentu. Končno sem dobila tudi kavo, po dolgem časi.
 Se še spomnite italijana Danijela? No vglavnem včeraj nam je povedal za plažo AKUMEL, kjer naj bi bile tudi želve, ki naj bi rade zahajale na plažo. Tako, da smo rekle, da tega pa ne smemo zamudit. Skočile smo na colectivo in naravnost do Akumela, ki je 30 min vožnje od Playe. Voznik nas je pustil kar na avtocesti, tako da smo jo prečkale preko mosta. Če nas bi zapeljal do plaže, bi nas prišlo dodatnih 50 PES/osebo, samo zato, ker bi zapustil avtocesto. 


 Ker so Ano ožulile japonke, smo najprej zavile v trgovino po nove. Na plaži, ki sicer ni prav velika, vidiš same »snorkce s plavutkamI« (potapljače). Se pravi, da smo prišle na pravo mesto. Šofer nas je seznanil, da želve ne pridejo na plažo, tako da smo se odločile, da se bomo tudi me spremenile v snorčke, kljub temu, da je naša skupna blagajna že skoraj prazna. Želv pa menda ja ne gre zamuditi. No malo smo kolebale al ja al ne. Ana se je zaradi problemov odločila, da ne gre. Tako, da sva šli z Barbaro sami. Za vso opremo in eno uro, je na osebo prišlo 300 PES. Da bomo imele vsaj malo spomina na podvodni svet, smo kupile še fotkič za pod vodo. Samo upam lahko da bo vsaj kakšna slika uspela. Fotkič ni ravno bog ve kaj, pa še težko ga je uporabljat, mal na slepo se slika. Cele opremljene v snorčke sva skupaj z vodičem Gasparjem odšle do barkače. Na lepem čoln ni hotel vžgati. No samo malo ga je bilo potrebno ogreti, potem pa smo se zapeljali dlje od obale. In hop pod vodo. Takoj sem zagledala želvo, ki je zobala travo na dnu morja. Potem pa nekaj manjših in nekaj večjih želv, pa korale in pisane ribice (rumene, črtaste, modre, vijolične. To karibsko morje res ponuja ogromno. Vmes mi je uspelo celo masko pokvarit. Trak s katerim si naštelaš masko sem utrgala. Se zgodi. Ups!:) Barbara je tudi osvojila snorklanje, tako da je čist ponosna. Naslednjič pa potapljanje.  
Ko smo se vrnile iz Akumela, smo si v Playi del Carmen ogledale še dogajanje na tamkajšnji plaži. Plaža ni prav nič posebna, preveč turistov. Tam smo srečale enega fanta iz Argentine, ki že dve leti kolesari po svetu in ima babico v Dubrovniku. Na plaži so igrali rugbi. Ana je takoj opazila šarmantnega črnca (njen fetiš). Ker je sonce počasi začelo zahajati, smo se odločile da še malo posedimo na plaži in uživamo v razgledu in šumenju morja. Barbara se je odločila da gre še malo zaplavat.




 Ker danes nismo pojedle še  nič konkretnega, smo si morale poiskati še nekaj za  pod zob. Vsaka si je privoščila kos res dobre pice. In ker si na temu potovanju še nismo privoščile nobenega coctaila, nam ni preostalo drugega kot da si ga danes. Povsod so imeli ponudbo 2x1. Človek bi mislil, da bodo to zadevo prinesli v enem malo večjem kozarcu. Ne, vsaka je dobila dva kozarca margarite. Zgledale smo kot največje komerke. Na mizi je bilo šest kozarcev. Tako smo imele čas, da smo opazovale mimoidoče. Tukaj so res sami američani, ki imajo nekaj pod palcem. No me smo zgledale kot klošarke. Napram njim
 Margarite so nas malo ogrele, tako da smo počasi zavile proti hostlu in odšle spat.


Ni komentarjev: