sobota, 20. november 2010

TULUM


 Glede na to, da nas utrujenost že daje, smo se včeraj odločile, da bomo vstale pač ko se zbudimo (brez budilke, danes ima prosto). Človek bi se lahko komot navadil na šumenje morja in vetra ob prebujanju. Zvok, ki se ga splača zapomnit. Šele ko smo stopile iz naše kolibice, smo si lahko orng ogledale naše naselje. Čudovito! Bela mivka, palme, bungalovčki nametani okrog, stol in miza v pesku. Ah ja. 



 
  Današnji dan: Smisu življenja je ležanje a plaži z možgani na off in čivavo na straži,….
  Ker smo morale sprazniti hiško do enajstih, smo naše nahrbtnike shranile v omarice pod ključ (za plačilo 60 PES/osebo). Potem pa zajtrk. Pogruntale smo, da je zraven neka restavracija. Včeraj nam je na recepcije možicl rekev, da zajtrk ni vključen. No ampak nekako smo ugotovile, da nam zajtrk pripada. Fora pa je bila, da smo imele plačana samo dva zajtrka, plačale pa smo hišico za tri osebe. Zakaj torej samo dva zajtrka, tretjega pa je potrebno plačat? Ajoj, pa sva z Barbaro pošizile in sva šli do receptorja in itak nismo nič dosegle. Na koncu smo en zajtrk plačale. Blo ga je pa bore malo (2 tousta, marmeladica, maslo in čaj). Na koncu smo bile še kar lačne. Ampak nimaš kaj, prepusti se toku. In smo se mu.
  Odšle smo na plažo in takoj slikanje, na čolnu, palmi, pod palmo…. Jah ni kaj spomini morajo biti. Potem pa so nas začeli oblegati ponudniki za snorklat. Jaz sem bila itak takoj za akcijo. Po dolgem barantanju in nepopuščanju smo začetno ceno 370 PES za vse tri, znižale na 200 PES/h za vse tri. Lepe ribice, pisane, vijolične, modre, rumene, veliki ježki, korale. Lepo! Človek se ne naveliča gledati. Ana se je na začetku malo bala, ampak se je naš vodič prav prijazno ponudil, da jo je držal za roke in sta skupaj plavala. Kakšen kavalir. 





Sledilo je izležavanje, cvretje. Obiskal nas je še nek italjan, ki trenutno živi v Londonu. Barbara se je kar zadebatirala in dobila kar par koristnih informacij za naprej.
  Nato pa je nastopila lakota. Tortilja s piščancem. Ne vem če sem že kdaj v tako kratkem času pojedla toliko piščanca.
  Ta italijan Danijel, nam je povedal da so zelo blizu piramide TULUM RUINS. Pa smo jih šle pogledat. Od tam je zelo lep razgled na zaliv. Žal smo imela za ogled samo 45 min časa, tako do smo si vse ogledale zelo na hitro. Seveda smo se poslikale na vseh zanimivih točkah. Na koncu nas je varnostnik že prav priganjal.






  Potem pa nahrbtnike na ramena in na lov na TAXI. Ker je bila že tema, nas je skrbelo, kako ga bomo dobile. Ampak k sreči je mimo peljal  taxi, ki nas je zagledal in pririkvercal nazaj. 
Ker nam je čez dan sladkor obupno padel smo se na avtobusni postaji opremile s sladkarijami. Potem pa na uro dolgo vožnjo do PLAYE DEL CARMEN. V LP smo si že prej poiskale hostl RIO PLAYA, ki je blizu plaže in glavne ulice na kateri največ dogaja.


Evo to je to za danes. Jutri naprej



Ni komentarjev: