MEXICO CITY - OAXACA

   Danes smo vstale zelo zgodaj, ob 5:00. Ja, kot za v službo. Potovale smo z avtobusom v Oaxaco. Nahrbtniki so kar na enkrat postali težki, pretežki. Mogoče bo treba do konca kupiti se kufr. Zapustile smo hostl in se odpravile do metro postaje ZOCALO, od tam do PINO SUAREZ, prestop in do SAN LAZARA, kjer smo kupile vozovnice (496 P/osebo). Potovale smo v 1 razredu, kar pomeni da je avtobus udobnejši, ima WC in televizijo s špansko govorečimi filmi. Sicer smo hotele 2. razred ampak je bilo že vse zasedeno ali pa je bil odhod prepozno. Glede na to, da vožnja traja 6:30 in če smo si hotele še kaj ogledat, smo se odločile za 1 razred. Prtljago odaš kot na letališču, označijo jo in ti dajo listek s tvojo oznako, tako da je ne bi kdo ukradel. Avtobus je bil res udoben. Med vožnjo smo opazovale razgibano pokrajino, peljali smo se mimo dveh vulkanov, nekateri višji griči pa so bili obdani s snegom.

   V Oaxaco smo prišle še prej kot je bilo predvideno. Takoj se je začutila temperaturna razlika. In kaj so bile naše prve besede? KRATKE HLACE, TEVE. Najele smo TAXI, ki nas je zapeljal do našega hostla PONCHON, kjer smo za dve nočitvi plačale 759 PES. Hostl je zelo pisan. notri pa so sami mladi. V ceno je vključen internet in zajtrk. Dobile smo sobo za 4 osebe, tako da je bila z nami še punca iz norveške. Sicer se je že odpravljala domov pa so imeli z busom eno nesrećo, zgleda da kar resno ker je šofer v kritičnem stanju, sama pa nosi opornico za vrat, tako da je mogla svoje bivanje tukaj kar malo podaljšat.

  Končno smo se lahko preoblekle v kratke hlače in teve. KONČNO!!!!!!!!!!!. Potem pa kosilo, za 40 PES. Nato pa hitro ogled mesta. Prva je bila na vrsti cerkev SANTO DOMINGO.

 Hodile smo po pisanih ulicah. Oxaca je že na prvi pogled prijazna bolj prijetna in sploh pisana. Nato pa se glavni trg ZOCALO, kjer se največ dogaja. Kot ponavadi. Tukaj so stojnice, kjer najdeš od hrane, do obleke, pletenine, nakita. Svega i svašta. Prodajajo tudi kobilice in sicer na kile. No nam so dali za probat samo eno.

PRASKAJOČE, PIKANTNE KOBILICE

 Ja preden sva jo z Barbaro dali v usta je kar trajalo nekaj časa. Ana se je vzdržala.. Ma moram rečt, da so prav okusne, moja zgleda da je bila namakana v neko pekočo omako, tako da je bila pikantna. Je pa stvar taka da jo je treba dobr zgrist, da te njene nožice ne praskajo po grlu, kot so Barbaro.

  Na trgu smo se malo posedele in opazovale ljudi. Po vrnitvi v hostl smo si rezervirale še izlet za jutri. Šle si bomo ogledat MITLO (280 PES/ osebo). Sledilo je kuhanje knor juhice. Ja tukaj imajo tudi kuhinjo kjer si lahko sam skuhaš. Potem pa, nina nana.