PALENQUE

  Joj danes smo se pa zbudile zelo, zelo zgodaj, ob 5:30. Po jutranjem ritualu, umivanje, pakiranje, nahrbtniki na rame in pot pod kolesa s taxijem do avtobusne postaje. Seveda smo bile na postaji prezgodaj. Ampak mama zmeraj reče, bolje prezgodaj kot prepozno. Današnji cilj, PALENQUE. Vožnja je bila pestra, spanca ni bilo, saj je bila cesta ovinkasta. Zlahka jo bi primerjali z našimi ovinki do Idrije, s tem da so bili na cesti še ležeči policaji. Prihod v Palenque, vročinski šok. Temperaturna razlika več kot očitna, okrog 30 stopinj. Ker nismo imele pojma v kateri hostl bi šle, smo taksistu povedale za prvi hostl, ki smo se ga spomnile iz LP. To je bil hostl YAXKIN.

Super okolica, kot en park z majhnimi hišicami, iz dreves visijo lovilci sanj, po parku pa so postavljeni majhni kipci. Na recepciji nas ogovori neki fante (v čudnem stanju). V angleščini nas ogovori, od kje smo. Pa rečemo da iz Slovenije. On pa v smeh. Nik iz Zagorja. Hehe! Je kar stalni gost tukaj. Povedal nam je da je zdaj že 3 mesece tukaj, pred osmimi leti pa je bil 3 leta tukaj. Menda, da vrti musko v neki diskoteki. No končno nam je šla receptorka pokazat našo sobo z ogromno zakonsko posteljo. Ja itak, danes se bomo vse tri imele neznansko rade. Soba nas bo na noč stala 450 PES. Preoblačenje! Potem pa lov na hrano in lov za izleti za naslednje dni. Prvi vtis o mestu, čim prej od tu res nič posebnega, ponovno prahu. Amapk pustimo se presenetiti. Hrana je tukaj kar malo dražja. Na koncu smo pristale v nekem kijosku, tako da smo jedle hrano narejeno na ulici. MMMMMMM! Potem pa moje ženske težave! Hop nazaj do hostla da se uredim, potem pa naprej raziskovat. Da ne bi hodile do mesta vse na okrog, mimo vseh hostlov in hotelov, smo probale ubrati bližnjico. Noja to je bila neka gozdna pot, "grapa". Barbara je na koncu stopila še v blato. Domačini so nas začudeno gledali, češ glej jih čudakinje. Spet drugi so se nam smejali.

Ker v Palenquah ni kaj dosti za videt smo pešačile do glavnega trga kjer je tudi cerkev sv. Dominga. Ker je danes nedelja, smo se odločile da gremo k maši. Imele smo še eno uro časa, zato smo si še malo ogledale okolico. Zašle smo v revnejši del mesta. Ko smo si ga nekaj časa ogledovale, stopi k nam neki fant, ki nam je povedal da se v tem času ni prav varno sprehajat tukaj okrog. No raje smo ga ubogale.

Pa smo šle raje na sadni coctail. No predstavljale smo si da bomo dobile sok, no pa smo dobile sadno solato (oz. lubenico) in to ne malo. Potem pa maša. No maša ni ravno podobna našim, ko vidiš same resne obraze. Cerkev je bila polna, ljudje se ti prijazno nasmejejo, med sabo se glasno pogovarjajo, eni gledajo na mobitel. Moram rečt, da je prav živahno. Celotno mašo imajo napisano na listu. No jest sem se skoraj celo uro trudila da bi jim sledila ampak mi nekako ni šlo.

No po maši pa smo šle na glavni trg, kjer se je začelo dogajati, mesto je oživelo. Polno je bilo ljudi, pod paviljonom so igrali na neke instrumente, vsi so bili ful ušmeksani. No odločile smo se, da si gremo mesto ogledat s turističnim avtobusom. Ker nas je zajela lakota, smo šle še na tacote, kar  na ulico. Tacoti z bikovim mesom. To ti je hrana, res ful, ful dobr. Vrnitev v sobo in spanje.