Po zelo slabo prespani noči (vsaj iz moje strani), smo se zbudile ob
treh zjutraj. Nahrbtnike na ramena. ŠKLOC!! Ups!! No na mojem nahrtniku je ena
zadrga popustila. Hvala Ani za bandažni trak, s katerim sem zakrpala nahrbtnik.
Naslednjič ne bom pozabila na bandažni trak. Otovorjene spredaj in zadaj, z
vrečkami hrane v rokah, smo se odpravile do taxija. Za 200 PES nas je odpeljal
do letališča.
Zaradi varnosti in skrbi, da bi še kakšna zadrga popuustila, smo si nahrbtnike ovile v zaščitne folije (127 PES). Ko smo čakale na CHECK – IN, sta se kar od nekje prikazali dve argentinki, ki sta se postavili kar na začetek vrste. Itak so vsi znoreli, oni dve pa sta tebi nič meni nič, vse ignorirali.
Ob sedmih zjutraj smo poletele iz Cancuna do Mexico Citya in od tam proti Madridu in Benetkam, kjer sta nas pričakala Jerica in Alex. Hvala vama, da sta nas prišla iskat in nas varno pripeljala domov po zasneženih cestah.
Kljub temu, da je lepo raziskovati svet , odkrivati nove stvari in čeprav se je težko vrniti domov, na koncu ugotoviš, da je doma najlepše, najtoplejše.
Zaradi varnosti in skrbi, da bi še kakšna zadrga popuustila, smo si nahrbtnike ovile v zaščitne folije (127 PES). Ko smo čakale na CHECK – IN, sta se kar od nekje prikazali dve argentinki, ki sta se postavili kar na začetek vrste. Itak so vsi znoreli, oni dve pa sta tebi nič meni nič, vse ignorirali.
Ob sedmih zjutraj smo poletele iz Cancuna do Mexico Citya in od tam proti Madridu in Benetkam, kjer sta nas pričakala Jerica in Alex. Hvala vama, da sta nas prišla iskat in nas varno pripeljala domov po zasneženih cestah.
Kljub temu, da je lepo raziskovati svet , odkrivati nove stvari in čeprav se je težko vrniti domov, na koncu ugotoviš, da je doma najlepše, najtoplejše.
Ni komentarjev:
Objavite komentar