CHICHEN ITZA - TULUM

  Pa smo se zbudile še v en dan. Ob 9:15 smo nadaljevale pot do Chichen Itze, eno od sedmih čudes sveta. No včeraj je padla ideja, da bi si v prihodnjih letih ogledale vseh sedem čudes. Sam a ni neka fora, da se ta čudesa vsake toliko časa spremenijo? Danes smo se spet obilno najedle (nutela, sadje, jajce). Naši želodčki so se navadili že čisto vsega. Tudi take mešanice. Ker smo pot do avtobusa poznale še od včeraj smo jo ubrale kar peš. Joj so bili tile nahrbtniki že težki,kot bi nosila kamenje. No mislile smo, da poznamo pot;) Zgleda, da smo eno ulico zgrešile, tako da na koncu nismo vedle kje smo in smo raje vzele TAXI. Počasi se nam že pozna utrujenost, saj smo čisto zdolgočasene sedele na avtobusni postaji in čakale na naše prevozno sredstvo.

Končno smo prišle, no smo se pripeljale do CHICHEN ITZE (na poti nam je še guma počila. Juhej!!) In kaj vidiš najprej?? Kakšna ideja??? Ja stojnice. Kaj pa drugega. Sombreroti, majice, deke, klobuki. Svega i svašta. Tudi danes bodo denarci kar kopneli.

Najprej smo se znebile našega bremena, nahrbtnika, še nekaj dodatnih denarcev za vstopnino in za avtobusno karto do Tulumu, naša naslednja destinacija. Še dobro, da smo jih kupile, drugače bo verjetno ostale kar v Chichen Itzi. Avtobus je biv že zelo poln.

Ker Urška (jaz) skoraj ne morem začeti dneva  brez kave (razvada), smo se seveda najprej ustavile na kavi. Potem pa pot pod noge do te slavne piramide. Po poti do nje so že padale ideje o darilih. Ob poti so bili sami štanti. Naša teorija (oz. moja?): če ne kupiš takoj, ti je lahko kasneje žav.

Nato pa se nam je prikazalo mesto Chichen Itza. Najbolj znana piramida je El Castillo (kamnita piramida Kukulkan). Tukaj so prav tako domovali Maji.

Naš ogled se je po dobrih štirih urah ogledov, fotkanja, nakupovanja, barantanja (moraš biti kar vztrajen drugače greš naprej) in zapravljanja končal. Izkupiček? Lepe fotke , lepa narava, poln nahrbtnik, lažja denarnica. Skoraj za vsakega se že najde kakšno darilo v nahrbtniku.

Sledila je pot do TULUMA in končno morja. Nekaj težav smo imele z iskanjem hostla oz. bungalovčkov. Hvala bogu nam je ustavil en taksist in se strašansko potrudil, da smo dobile bungalovček za dokaj primerno ceno. Bila je že noč ko smo prišle v Tulum in seveda nas je bilo malo strah da nas bo zafrknu. Ampak so tudi pošteni ljudje na svetu. Tako smo pristale v prijetnem naselju z bungalovčki, ZAZIL – KIN. Morje je 20 m stran, bungalovčki so dobesedno na plaži in obdani s palmami. Super!!! MORJE!!!! Takoj smo odšle na plažo. Nikjer žive duše. Na nebu je bila luna, romantika, mesečina. Oh in sploh. Se človek kar razneži. Morje pa turkizne barve. Umislile smo si sprehod po plaži v mesečini. 

Malo nas je skrbelo kako bo s hrano, glede na to da v bližini  ni bilo nobene trgovine. Plaže so namreč kar par kilometrov oddaljene od  mesta. Ampak me smo se raje posvetile uživanju, hrana že še pride na vrsto, saj imamo še dovolj zalog iz Meride.

Pred spanjem pa še tuširanje. Če je že bungalovček lep (slamnata streha, jogi na kamniti podlagi, flum po tleh, mreža čez posteljo-proti komarjem), so pa kopalnice bol švoh.  V tuših smo imele skrite oboževalce. OPA. Zgodba je pa taka. Ma, bi mogla prav posnet. Ana, ki drugače nosi očala, je kar naenkrat zavpila, da ima v tušu enega žužka, podobnega žabi. Pa ji jest prav pametno rečem, da itak nima očal in da sigurno vidi kaj drugega. Ana je itak takrat že skočila izpod tuša. Pa grem pogledat in res zagledam en stvor. Mala žabica, kožne, prozorne barve, z ogromnimi črnimi okicami. No na koncu smo ugotovile, da ni bila nobena prikrajšana za oboževalca. Smeh do joka..