MERIDA - UXMAL

  Zjutraj smo se zbudile ob osmih in sicer vsa popikana, zgleda da me je napadel trop komarjev. Barbaro je bolel križ, jo že nekaj dni. Tako da jo je včeraj Ana namazala s sivkinim oljem, ampak zgleda da masažica ni pomagala. Zunaj je padal dež, tako da so bile stvari ki smo jih dale zvečer sušit, jah no ja, še bolj so bile mokre. Ampak tam nek v ozadju se je že kazalo sonce, tako da ni bilo panike da se nam ne bi posušile cujne. Na glavnem trgu je že ful dogajalo, imeli so jutranjo telovadbo.

  Še zaspane smo se odpravile  na zajtrk. Pred nami se je zasvetila ena rjava, sladka stvarca. NUTELAAAAAAAAAAAAA!! Juhej! Itak smo jo z vsemi štirimi napadle. Potem pa še sadje. Pojedle smo, kot da že en teden ne bi videle hrane.
 Barbari sem na križ nalimala še tappe, upam da bo vsej kaj ublažilo bolečine (pravi da je že bolje:). Potem pa na pot.
  Najprej smo si ogledale okolico Zocala (še podnevi). Šle smo si ogledati CATEDRALO DE SAN ILDEFONSO, v kateri je največji notranji križ v latinski Ameriki oz. na svet (nisem ravno prepričana, vglavnem res je visok). Na Plazi Grande oz glavnem trgu tudi podnevi dogaja, ljudje se družijo med seboj, se pogovarjajo, nekateri surfajo po računalniku.

  Joj včeraj ko sem ob enih zjutraj opazovala dogajanje na trgu, me je kar stisnilo pri srcu, ko sem videla pet do osem let stare otročiče, ko so še skakali po ulicah in prodajali različne izdelke. Res žalostno.
  Naš današnji cilj je bil UXMAL. Na turističnih informacijah smo vprašale kje se pride do busa. Končno smo naletele na angleško govoreče dekle. Žal pa je imela samo en zemljevid na katerem nam je pokazala kako pridemo do busa. Tako da smo hodile nekako po spominu. Uxmal je od Meride oddaljen 80km. Vsaka je plačala 41PES. Hvala bogu se danes nismo ustavljali vsake 3 minute. Vožnja je trajala uro in pol. Ko smo izstopile, smo se sprehodile po cestki, ki je bila obdana z visokimi, lepimi palmami.

Potem pa fršlok. Vstopnina za vse tri je bila 498 PES, kar ni ravno malo. Ampak, ker smo bile že tam.... Čeprav smo si ogledale že celo vrsto piramid, so te v Uxmalu prav tako lepe. Lahko prideš prav na vrh piramid. Ko vidiš čudovit razgled na okoliške piramide, gozdove, se čas ustavi.

Tukaj naj bi živelo 25,000 ljudi, poleg tega pa še danes tukaj živijo legvanji. Srečaš jih prav na vsakem koraku. Meni so stalno stale kocine pokonc. Nekaj zašumi, ne vidiš nič, nato pa švigne mimo en čudn kuščar. Itak sem jih slikala na 100 in 1 način, te živalce pa so se prav rade nastavljale.

 Po skoraj treh urah ogleda, smo šle ob cesto čakat avtobus (da tam vstavi avtobus, smo vedele, ker je nanj čakalo že par ljudi). Itak nismo imele pojma kdaj naj bi prišel. Ja, kdo se je pa spominu, da bi se o tem pozanimale prej. Pa smo čakal, pa čakal, pa čakal..... avtobusa kar ni bilo. Pa smo se začel spraševat, kdaj bo prišel. Pa reče eden (avtobus je zamujal že pol ure), če ne bo prišel v 10 min (ura je bila 14:40), bo naslednji prišel šele ob 18:30. Ja adijo pamet no. Potem pa je mimo pripeljal en colectivo, vsi smo ga napadli, kam gre. Rekel je da v Pueblo, ampak naj bi od tam šel še en colectivo do Meride. Hop gor. Prostora je bilo ravno še za tri slovenske ritke. Ko smo prišle na prvo postajo nas je takoj poklical en res smešen dečko, naj pohitimo za Merido. Tako smo prišle nazaj do našega hostla. V Meridi smo kupile še krte za Chicen Itzo.
 Potem pa na lov na hrano, saj do takrat nismo pojedle še nič konkretnega. Po dolgem iskanju smo končno prišle v eno zakotno gostilno, kjer je omet že odpadal, ljudi ni bilo kaj prida, postrežba lenobna, hrana pa dobra.

  Zvečer smo še enkrat zavile na glavni trg pogledat kaj dogaja. Itak spet klovni. Ko sta nas zagledala, sta takoj poskočila in nas povabila v prvo vrsto. Ker itak nobena ni hotela, je začel eden piskat na piščalko in nam ukazal naj pridemo. Pa še počistil nam je tla. OPAAAA. Potem pa razna vprašanja ala kako rečemo v slovenščini zabava, kondom, ti si lepa,.....

In tako je minil še en dan v Mehiki.